Eden od skritih krajev v Furlaniji Julijski krajini, ki se ga splača odkriti, je
Sauris. Predstavlja eno najvišjih občin v regiji, lociran v dolini Lumiei, na nadmorski višini med 1.000 in 1.400 metri, zahvaljujoč okoliškim
razmeram pa je ostal precej izoliran, česar rezultat je, da so se ohranile stare tradicije, navade in nemški dialekt. Za lokalce je ima kraja namreč
“Zahre" in takšno ime nosi tudi njihova posebna
obrt varjenja.
To ni edina gastronomska specialiteta tega kraja: pod nobenim pogojem ne smete zamuditi rahlo dimljenega
Sauriškega pršuta oz. "Prosciutto di Sauris", ki je narejen po natančnem starem
receptu, in seveda
kmečkega sira ter
manjših sadežev. Posameznik v Saurisu lahko odkrije tudi mnogo drugih aspektov, ki bi se lahko zaokrožili z besedno zvezo
“mesto športa in dobrega počutja". Če ste tip človeka, ki uživa v alpskem smučanju,
ali pa teku na smučeh, če imate raje sani s konjsko vprego, ali pa krpljanje, popoln zaključek dneva za vas predstavlja
oaza relaksacije, kjer najdete savne, turške kopeli, masažne
kopeli in ekskluzivne
"kopeli sena".
Ta dva čarobna smučarska centra sta pozicionirana sredi edinstvenega okolja v
Naravnem
parku Furlanskih Dolomitov,
raju za naravoslovno pohodništvo in treking, kjer so vse aktivnosti povezane z dobro ohranjenim
omrežjem gozdnih poti in stez ter podpornih
struktur, kot so koče, bivaki in zavetišča.
To ozemlje, ki se smatra za veliko geološko, okoliško in naravno znamenitost, zaznamuje ogromen delež divjine, še posebej opazne zaradi odsotnosti komunikacijskih povezav (v dolino je mogoče pridi po
le nekaj poteh, prav tako pa so povezave z večjimi dolinami slabše) zaradi česar jo je seveda napram drugim alpskim okoljem tudi nekoliko težje najti. Naravne danost, kot so veriga Monfacloni z
Campanileom od Val Montanie, visokogorski travniki “Canpuros", Senons pašniki in divjina Meduna Channels to okolje naredijo zares edinstveno. Bližnji
Rezervat soteske Cellina, ki je povezan s parkom, se bohoti z izrazitimi in spektakularnimi izrezi, ki jih je izdolbel potok Cellina
v apnenčastih plasteh med Barcisom, Andreisom in Montereale Valcellino, preden se izlije v Furlanski ravnini. Morfologija pogorja razkriva izreden in trajnosten razvoj ozemlja, ki ga dokazuje prisotnost
geoloških ali potisnih prelomov in zlomov v nasprotju z morenami in zemeljskimi piramidami, kot ostanki izkopavanja in umikanja starih ledenikov; tako vršaci in stolpi Dolomitov (Campanile od Val Montanaie),
kot tudi sloji kamenja z mnogimi različnimi karakteristikami (“knjige" San Daniele") tudi nakazujejo, da je na tem območju prihajalo do intenzivne alpske erozije.